______________________________________________________________________________________________________________
Z AEQ metodo varno, nežno, razumsko in
dolgoročno skušamo odpraviti kronične bolečine. Je aktivna, ne pasivna
metoda, je uspešen način čutno-gibalnega organskega učenja, ki nas nauči
odpraviti vzroke večine kroničnih bolečin v mišicah in gibalnih omejitev v
življenju.
______________________________________________________________________________________________________________
Vzrok za stanje kronično napetih mišic je izguba zavestnega občutka in
nadzora nad mišičnim tonusom. Izgubimo možnost gib kadarkoli ustaviti in
narediti nekaj povsem drugega. To stanje povzroči senzorno-motorno amnezija, in
se razvije kot posledica poškodb, navad in izpostavljenosti stresu. Mišice so
se zaradi senzorno-motorične
amnezije navadile biti napete in take nato tudi ostanejo, ne glede na to, kako
jih poskušamo sproščati. Dolgoročno ne pomagajo niti raztezanje, masaža,
kiropraktika ali tablete proti bolečinam.
_____________________________________________________________________________________________________________
Če želimo težave odpraviti, moramo mišice, ki so
se naučile biti napete, kot nepotrebno napete najprej občutiti in se
naučiti, kako jih sprostiti.
AEQ metoda pozna rešitve za
spremembo neprekinjene mišične napetosti. Omogoča jih skozi spremembe v
naših možganih oziroma živčnem sistemu in njunem nadzoru nad mišicami in
gibanjem.
Medtem ko z večino metodami za lajšanje bolečin
skušamo odpraviti bolečino na posameznem delu telesa (vrat, kolki, hrbet …),
AEQ metoda razume, da je bolečina v telesu le sestavni del
širšega vzorca naše disfunkcije. Ti vzorci odsevajo naše značilne odzive na
stres, ki vključujejo (za)krčenje mišic. Senzorno-motorna amnezija (lahko uporabimo
tudi izraz čutno-gibalna amnezija) in disfunkcije, ki jih ta povzroča, se
manifestirajo v treh posebnih celostnih vzorcih gibanja, ki jih imenujemo
refleks zelene luči (pojdi naprej), refleks rdeče luči (stoj, pojdi nazaj) in
refleks travme (posledica poškodb).
______________________________________________________________________________________________________________
Težave, pri katerih si lahko pomagamo z učenjem AEQ metodo:
AEQ je nadvse učinkovita pri
lajšanju in odpravi kroničnih bolečin in stanj, kot so npr.:
• bolečine v vratu
• glavoboli
• zmrznjena rama
• išias
• bolečine v hrbtu
• bolečine v kolenu
• mišični krči
• bolečine v sklepih
Uporaba somatske logike odločanja, bolj urejeno
gibanje ter povečana sposobnost usmerjanja pozornosti, ki jo redno učenje AEQ
metode prinese med drugim:
• izboljša ravnotežje in orientacijo v prostoru
• zmanjša utrujenost in poveča zmožnost za gibanje, delo in šport
• izboljša držo, dihanje ter regeneracijo po naporih
• izboljša zdravje, počutje in sposobnost za delovanje
• izboljša koordinacijo pri vseh gibih
• vodi do večjega samozavedanja
______________________________________________________________________________________________________________
Prvi korak do spremembe je samozavedanje. Opazujte se: svoje misli,
strahove, prepričanja, navade, dejanja in tudi svoje nedelovanje. Večina nas
verjame, da svoje življenje usmerjamo le mi sami, z lastnimi odločitvami. Je
res tako? Rekel bi, da ne glede na to, kako duhovno razviti smo, utegnemo
dnevno povleči komajda kakšno odločitev, ki bi v polnosti izražala, da se jasno
zavedamo svoje poti in sebe v sedanjem trenutku. Večinoma namreč delujemo kot
roboti, samozadostno, avtomatsko programirano, pod taktirko starih navad
razvitih iz reakcij na čustvene dogodke iz preteklosti. Z učenjem AEQ klinične
somatike se naučimo zavestnega delovanja.
Izjemno pomembno je razvijati sposobnost občutenja lastnega telesa. To lahko
izboljšamo in ohranjamo s somatskimi gibi. Pomembni smo enako, kot so pomembni
ljudje okoli nas, ki bi jih morali spoštovati ali imeti radi kot sami sebe.
Zato razmišljajmo o sebi in se trudimo spoznavati se v globino ter negovati
duhovnega raziskovalca v sebi.
A vedno je tu naše telo, ki nas na pot raziskovalca pripelje prvo. Nekaj nas
boli ali pa le nismo dovolj sproščeni v lastnem telesu in se pri določenih
gibih in premikih počutimo, kot bi nas zategovalo. Že zdavnaj se ne znamo več
gibati s polnim zavedanjem, tako, da gibom prisluhnemo in jih opazujemo,
gibanje je za nas nekaj samoumevnega, početje, ki mu ni treba namenjati niti
pretirane pozornosti, občutka niti kontrole. S somatskim raziskovanjem ne
le usklajujemo svoje gibanje, pač pa izboljšujemo učinkovitost svojega
delovanja in življenja.
Ko se zavemo posledic slabih navad, se lahko odločimo spremeniti jih.
Prepričanja in ravnanja, ki se ujemajo z našimi željami in namerami, nas bodo
podprla pri doseganju boljšega nadzorovanja telesa in uma.
Res je, dednost lahko odigra svojo vlogo in tudi duhovni vidiki so lahko v
igri, toda večina tistega kar vas je oblikovalo, izhaja iz prepričanj,
posnemanja in informacij drugih ljudi.
Zapomnite si, da misli vodijo k občutkom, ta vodijo k dejanjem, dejanja pa
vodijo k rezultatom.
______________________________________________________________________________________________________________
Osnovni namen AEQ metode je povečanje urejenosti pri
krajšanju in daljšanju mišic, ki sodelujejo ali bi morale sodelovati pri gibu.
Mišice v gibu sodelujejo na dva načina: s krajšanjem (kontrakcija ) in
daljšanjem (sproščanje). Pri vsakem še tako majhnem gibu bodo vse mišice morale
sodelovati usklajeno in gib izvesti urejeno ter učinkovito. To je mogoče le, če
ni prisotne senzorno-motorične amnezije.
Naloga možganov je, da mišice vodijo v pravilen gib s tem, ko usklajujejo
njihovo sodelovanje v gibu. Zato je potrebno tudi dovolj dobro čutenje. Možgani
tako v somi ustvarijo določen in potreben red. Skladno s stopnjo urejenosti
lahko izvajamo bolj ali manj kompleksne gibe. Gib izvedemo lahkotno, neboleče s
prijetnim občutkom in brez odpora, če naša zmožnost – urejenost – kompleksnosti
nekega giba ustreza. Če pa gib zahteva urejenost in stopnjo nadzora, ki jo naš
živčno-mišični sistem ne obvladuje , pa občutimo strah, odpor in potrebo po
premagovanju naših meja z namenom, da bi gib vseeno izvedli. Tega pri otrocih
nikoli ne vidimo, saj ne izvajajo gibov, na katere še niso pripravljeni, ampak
ostajajo v območju prijetnega, ki jim kaže meje trenutnega znanja.
Otroke v odkrivanje veščin vodi radovednost, ki jim omogoča počasno
progresivno povečevanje znanja brez borbe in premagovanja samih sebe. A kljub
navidezni počasnosti otrokovega pristopa, da bi izboljšal razvoj novih veščin,
njegovo učenje privede do napredka, ki pa ga odrasli ne zmorejo doseči niti s
pridnostjo, trudom in premagovanjem samega sebe. Sploh če primerjamo dolgoročen
vpliv pridobljenega skozi igro pri otrocih in relativno hitro izgubo skozi trud
pridobljenega pri odraslih.
______________________________________________________________________________________________________________
Vir:
http://aeq.si/kaj-je-aeq-klinicna-somatika
knjiga Lahkotno iz kroničnih bolečin, avtor Aleš Ernst